Razlika med vzrejo in paritvijo

Že nekaj časa me tole žuli in zagotovo bom s tem tudi komu stopila na žulj, ampak si ta zapis dovolim, ker se zadnja tri leta se intenzivno izobražujem o tej čudoviti pasmi. V tem času sem spoznala kar nekaj različnih psov ter njihovih karakterjev pa tudi njihove lastnike. Spremljam kaj se dogaja med vzreditelji v Evropi in katere vzrejne linije so trenutno prisotne, ko pokukamo čez mejo.

Z Odijem sva obiskala dovolj razstav, da sem spoznala, kako vse skupaj deluje in pridobila mednarodni šampionat. To počnem zares ljubiteljsko, me pa boli, da je počnem mnogo več kot so dali čez tisti, ki so imeli v tem času v Sloveniji legla.

Razumem, da ima vsak lastnik svojega psa za najlepšega. To je normalno. Tako kot je z otroci. Prav zato sem se tudi lotila razstavljanja, ker me je zanimalo ali samo jaz mislim, da je Odi lep ali je kaj na tem tudi v pasemskem kontekstu. Šele po nekaj razstavah in oceni več kot desetih sodnikov, sem lahko iz njihovih komentarjev sestavila sliko kvalitet, ki jih Odi ima in kje so odstopanja od idealnega.

Videla sem tudi dovolj drugih predstavnikov te pasme, da sem si ustvarila širšo sliko tega, kaj pomenijo močne kosti in kaj lahek skelet, spoznala, da je kakovost dlake od psa do psa lahko precej različna in kakšne so prepoznavne lastnosti psov od posameznih vzrediteljev.

Ko vidim napoved paritve že lahko ocenim približno kakšni bodo videti potomci in prepoznam osnovne značilnosti pri mladičkih, ki se kasneje razvijejo pri odraslem psu ali psici.

Hvalabogu za Facebook in Instagram!

Dobra stran pri spremljanju vzrediteljev ter njihovih legel v dobi socialnih omrežij je, da lahko v roku enega leta vidiš vse: od zadnje razstave psice, njeno brejost, kotitev, mladičke do 8 tedna starosti, ko odidejo k novim lastnikom in potem tiste, ki svojo kariero začnejo v razstavnem ringu njihov razvoj.

Šele zdaj bi se lahko samozavestno odločila za psa s katerim bi začela vzrejo. Šele zdaj sem jih videla in spoznala dovolj, da vem kaj je skladno s pasmo, pasemskim standardom ter tudi s tem, kar je meni všeč. Predvsem vem, kakšnemu vzreditelju bi rekla da in kateremu ne. Približno se mi sanja, kaj bi prišlo ven iz kombinacije določenega psa in psice.

Dovolj sem raziskovala, da vem, da imajo vsi psi iz prvih treh legel skotenih v Sloveniji istega dedka, saj sta psici (čeprav od različnih vzrediteljev) od istega očeta. In malce mi je žal, da so tiste, ki so se potrudili in se s psi posvetili razstavljanju, prehiteli tisti, katerih pse in psice smo videli zgolj naključno na kakšnem sprehodu ali dogodku.

Prepričana sem, da nihče ni imel slabega namena in se je vsak maksimalno potrudil za svojega psa ter mladičke ter skrbno izbral v kakšne domove so odšli. Razlika pa je, da ko se pogovarjaš z vzrediteljem, govori o psih te pasme ter karakteristikah, ki jih je želel pridobiti s paritvijo, ne pa zgolj o svoji Pikici, kako je ljubeča in nagajiva ter kako fino je imeti mladičke.

Seveda ni čez mejo prav nič drugače. Ko sem bila pri enem od vzrediteljev, mi je zagotavljal, da njihova psica več kot dveh legel zagotovo ne bo imela, ker jim pri vzreji ne gre za denar. Psica je imela do danes že štiri legla, njena hči pa dve. Kaj se dogaja naprej, kdo in kako parijo njihove pse, jih niti ne zanima.

V Sloveniji je portijev vedno več, saj smo lastniki res navdušeni nad to fantastično pasmo in zlahka navdušimo še koga. Si pa srčno želim, da bi bili tudi vsi bodoči portugalci tipični predstavniki svoje pasme tako po karakterju, funkcionalnosti in tudi izgledu.

Da bo čez nekaj let lahko vsak, ki ga bo videl takoj vedel, da je to portugalski vodni pes in ne nekaj pudlju ali mešancu podobnega. Da je to pes, ki je poleg potapljanja, plavanja in vleke iz vode še odličen atlet, športnik, varuh in enakovreden partner pri vseh opravkih svojega lastnika.

Vzreja je veliko več kot zgolj paritev dveh psov in naj bo zato odgovorna, premišljena ter z mislijo na to, da bodo čez tri ali štiri generacije potomci še vedno podobni portugalskemu vodnemu psu. Če kdo potrebuje kakšno smernico, informacijo ali nasvet glede vzrediteljev v Evropi pa z veseljem delim svoja spoznanja ter dosedanje izkušnje.

Če iščete rodovniškega mladička (katerekoli pasme), je v >> temle članku zelo dobro opisano, na kaj morate biti pozorni.

Predvsem pa kot je v članku dobro zapisano:

Dokler kupcem nebo mar za »malenkosti«, ko kupujejo psa ali bodo kupovali s čustvi, bo tudi nevestnim vzrediteljem vseeno. Tudi nakup rodovniškega psa temelji na osnovi ekonomije povpraševanja in ponudbe.