Osnovne barve in barvna genetika

BARVA DLAKE PORTUGALSKIH VODNIH PSOV

V FCI standardu za portugalske vodne pse je zapisano:

The coat is black or brown of various shades, or solid white. In black or brown coats, white is accepted in the following locations: muzzle, topknot, neck, forechest, belly, tip of tail and lower extremities of the limbs, below the elbows and hocks. The white coat must not be albino, consequently the nose, eyelids and inside of the mouth should be pigmented in black, and brown in brown dogs.

Osnovne enobarvne (solid) barve so črna, rjava in bela

SLOVENSKI PREVOD

Enobarvno črna ali rjava v različnih barvnih odtenkih ali enobarvno bela. Pri enobarvnih črnih ali rjavih psih je bela barva dovoljena na naslednjih mestih: po gobcu, čop na vrhu glave, na vratu, na sprednjem delu prsnega koša, po trebuhu, na konici repa, na spodnjih delih nog, pod komolci in na skočnih sklepih. Bel kožuh ne pomeni albinizma če so smrček, robovi očesnih vek in ustna sluznica črno pigmentirani pri belih in črnih psih ali temno rjavo pri rjavih psih.

V ZDA je standard zapisan malce drugače:

Black, white, and various tones of brown; also combinations of black or brown with white. A white coat does not imply albinism provided nose, mouth, and eyelids are black. In animals with black, white, or black and white coats, the skin is decidedly bluish.

Prevod:

Črna, bela in različni odtenki rjave; tudi kombinacija črne ali rjave z belo. Bela dlaka ne pomeni albinizma, če so smrček, ustna sluznica in robovi očesnih vek črni. Pri živalih s črnim, belim ali črnim in belim kožuhom je koža izrazito modrikasta.

Ta razlika se pozna pri tem, da v Ameriki dovolijo praktično vse barve in barvne kombinacije. V Evropi obseg bele dlake oz. oznak ne sme presegati 30%. Kadar je ta odstotek 50 in več pa že govorimo o piebald vzorcu oz. kot rečejo američani: parti color.

To seveda ne pomeni, da v Evropi takšnih psov ni - običajno so čudoviti domači ljubljenčki in z njimi ni nič narobe, ne boste pa jih videli v razstavnem ringu. Med Evropo in Ameriko že dolgo poteka debata na to temo, kaj je in kaj ni sprejemljivo, saj ni konstitucija teh psov nič slabša, tudi zdravje in karakter zaradi tega ne trpita. Ker je portugalski vodni pes avtohtona pasma Portugalske, je portugalski kinološki klub tisti, ki odloča o standardu in zaenkrat ni videti, da bi lahko spremenili svoje stališče glede barve dlake pri tej pasmi.

Pigmentacija in barva kožuha

Pri psih sta v osnovi le dva tipa melanina, pigmenta, ki daje barvo koži in dlaki. Eumelanin je črn pigment, ki daje črno dlako, smrček, ustno sluznico in blazinice na tačkah. Sprememba v strukturi eumelanina se kaže kot rjava barva (liver) in obarva dlako, smrček, ustno sluznico in blazinice na tačkah v rjavo. Če se spremeni gostota eumelanina, zaradi prisotnosti določenih genov, se črna spremeni v srebrno sivo (blue) in svetlo sivo (isabella).

Različna gostota črnega ter rjavega pigmenta eumelanina vodi v barvno paleto črnih, rjavih ter sivih odtenkov.

Druga vrsta pigmenta je feomelanin, ki pa se izraža zgolj v barvi dlake, kjer se ne tvori več črn pigment, ampak rdeč. Ta rdeč pigment pa je različno intenziven in lahko variira od temno rdeče (pri irskih setrih) do rumene, kremne in skoraj bele barve. Ne gre za vpliv dilucijskih genov, ampak intenziteto produkcije rdečega pigmenta. Barvo smrčka, ustne sluznice in tačk še vedno določa eumelanin – ki je lahko črn ali rjav. 

Feomelanin je rdeč pigment in njegova gostota ali razredčenost dajeta odtenke, ki segajo od temno rdeče do skoraj bele.

Uvod v genetiko barve pasje dlake

Geni nadzorujejo skoraj vse v vsakem živem bitju. Nadzorujejo, kako bitje raste in se razvija, kako deluje in kako izgleda. V tem zapisu se bom osredotočila le na en vidik videza – barvo.

Gen je v bistvu niz navodil, vsebovanih v DNK živali, ki celici pove, kako proizvesti določeno beljakovino (v našem primeru pigment). Genetska zasnova bitja je opisana kot njegov genotip.

Različne variante genov so aleli. Aleli se vedno pojavljajo v parih - po eden od vsakega starša. Alele označujemo s črkami, na primer B in b.

Genotip je genski zapis, fenotip pa je način, kako se to izrazi navzven.

Vsaka celica vsebuje dvojno garnituro kromosomov, vsak avtosomni gen pa je predstavljen z dvema kopijama ali aleloma, ki sta podedovana po eden od vsakega starša.

Nekateri aleli so dominantni, kar pomeni, da je dovolj en alel, da se izrazi v zunanjem videzu, torej kot fenotip. Pravzaprav obstaja natančna “lestvica” dominance alelov pri vsakem lokusu. To pomeni, da je nekaj lahko prisotno kot genotip, ne bo pa se izrazilo kot fenotip. Lokus je natančna pozicija alelnih parov. Na primer K lokus določa produkcijo eumelanina, črnega barvnega pigmenta. Na vsakem lokusu je natančno določeno kateri aleli se lahko pojavijo in kakšen je vrstni red dominance teh alelov.

Predstavljajte si, da je vsak kromosom kot plošča polna stikal, ki so med seboj povezani. Vsako stikalo lahko prižgemo ali ugasnemo in nekateri se med seboj izključujejo. Če prižgemo stikalo A, potem ne moremo prižgati stikala B. Če pa ugasnemo A, lahko prižgemo B in C.

Vse skupaj me še najbolj spominja na veriženje IF stavkov v Excelu: če je na tem lokusu ta alel dominanten, potem je dlaka te barve, če je ta barva x je barva dlake y.

Pri barvi dlake, ki se bo izrazila navzven, se bom osredotočila zgolj na tisto, kar se pojavlja pri pasmi portugalski vodni pes, kogar zanima genetika za druge pasme, pa bo moral malce prebrskati svetovni splet. Na voljo je ogromno spletnih strani, videov in drugih virov. Odlična spletna stran (v angleščini) za laično raziskovanje barvne genetike je tale https://coatsandcolors.com/

ČRNA, RJAVA IN BELA BARVA DLAKE

Genotip: Lokus K določa proizvodnjo eumelanina in dominantnost črne, označujemo ga s KB. Če nima dominantne črne KB, je alel označen s KN, kar pomeni, da se lahko izrazi lokus A. Z dominantnim KB, se lokus A ne prižge. Nas zanima KB/ KB, saj se na tem lokusu lahko pojavijo aleli: B (črna), br (brindle, izmenjajoč eumelanin in feomelanin) in y (rumena, recesivna).

Fenotip: psi z dominantnim črnim genom imajo enobarvno dlako na popolnoma pigmentiranih območjih ali v nekaterih primerih tigrast oz. brindle vzorec.

• Psi z genotipom B/B so enobarvni in izražajo črn pigment. Na potomce lahko prenesejo zgolj črno barvo, ne pa rjave.

• Psi z genotipom B/b izražajo črn pigment in so nosilci/prenašalci rjavega. Rjavi alel bodo prenesli na 50 % svojih potomcev.

• Psi z genotipom b/b izražajo rjav pigment in imajo rjav nos in tačke. Ti psi bodo prenesli rjavi alel na vse svoje potomce.

Bela barva portugalskih vodnih psov je redkeje zastopana, saj je odvisna od recesivnega e gena na E lokusu. To pomeni, da potrebuje dva e alela, da se lahko izrazi. Barva pri item lahko variira od zelo svetle do kremne in celo karamelne. V to, kako intenziven bo rdeč pigment so vključeni še drugi geni in razlaga presega namen tega zapisa.

Glede na to ali je na B lokusu B/B ali b/b pa se proizvodnja eumelanina še vedno odvija v smrčku, na ustni sluznici, okrog oči, v koži ter na blazinicah tačk. Kateri pigment se tvori je najlažje videti po barvi smrčka, ki je lahko črn ali pa rjav.

Pri beli barvi torej ne gre za odsotnost pigmenta v lasnih mešičkih kot v primeru belih oznak, temveč za zelo razredčen rdeč pigment feomelanin. Eumelanin pa se še vedno tvori tudi v koži. Še posebej, če je pes B/B, je tudi koža modrikasta in ne svetlo rožnata.

BELE OZNAKE oz. PIEBALD

Bele oznake so področja, kjer se ne tvori noben pigment – ne črn, rjav, niti rdeč. Pigmentne celice v koži in lasnih mešičkih niso prisotne. Tudi tukaj igrajo vlogo geni in sicer lokus S. Na tem lokusu najdemo alele S, si, sp in sw.

S je nepopolno dominanten gen napram s, kar pomeni, da se pri S/s kombinaciji bele oznake vseeno pojavljajo, vendar v manjši meri. Pes, ki ima S/S, vseeno lahko ima določene manjše bele oznake, ki pa so posledica razvoja zarodka. Temu se reče beli ostanki (white residue) in se največkrat pojavijo na tačkah ter prsnem košu.

Pigmentne celice v času, ko se zarodek razvija, najprej potujejo na vrh glave, v ušesa, na tilnik ter koren repa ter se od tam širijo po ostalem telesu. Nazadnje pripotujejo do tačk, zato jih tam lahko “zmanjka” in dobimo belo oznako. Predvidevajo, da je ravno S lokus tisti gen, ki takrat usmerja pigmentne celice ter skrbi, da se enakomerno razpršijo (ali pa ne) po celem telesu.

Znano je, da ekstremni piebald lahko povzroča gluhoto ter določene težave s srcem, zato tukaj ne gre le za vizualno komponento, ampak tudi zdravstveno.

V spodnjem videu lep animiran prikaz, kako se bel vzorec širi po telesu:

https://www.youtube.com/watch?v=FBYN8MX9k6U

BARVA IN TEMPERAMENT

Barva dlake ne vpliva na karakter psa, zato ni črn porti karakterno nič drugačen od rjavega ali tistega, ki ima več kot 50% bele. Poznavanje standarda in diskvalifikacij, ki jih prinesejo barve je pomembno le takrat, ko želite psa za razstavljanje in nadaljnjo vzrejo.

Prav vsaka barvna kombinacija vam bo prinesla zvestega domačega ljubljenčka.

Prav zato tudi pri odločanju za mladička ne sme biti glavni kriterij koliko tačk ima belih in kakšno obliko bele oznake nosi na prsih, ampak je bolj pomemben karakter, ki se pri mladičku pokaže. Tega pozna njegov vzreditelj, zato dobrega vzreditelja prepoznate po tem, da vas vpraša kakšen temperament psa želite ob sebi in ne ali bi tistega z levo ali desno belo tačko.